Kaljeno steklo

Klasično steklo ima eno pomanjkljivost, zaradi katere ga ne moremo uporabljati po vseh svojih željah, krhkost. Pri udarcih ali tudi ekstremno hitrih temperaturnih spremembah, se razleti na ostre dele, ki predstavljajo nevarnost. Da bi bila varnost prva, za stopnice, vrata, fasade, protihrupno zaščito, zasteklitve poleg grelnih teles in podobno uporabljamo kaljeno steklo, ki ima posebne mehanske lastnosti ter strukturo loma.

Kaljeno steklo ima v primerjavi z navadnim štiri do petkrat večjo odpornost na udarce, večjo upogibno trdnost in povečano odpornost na temperaturne spremembe. Njegova glavna prednost pa je v tem, da pri lomu stekla ne pride do ostrih delov, temveč dobi steklo videz pajčevine, delci pa so majhni in topi, torej ne predstavljajo nevarnosti.

Sprememba molekularnih lastnosti, ki je značilna za kaljeno steklo, se doseže s tako imenovanim postopkom kaljenja. To je postopek, pri katerem površino stekla sprva segrejemo na več kot 600 °C, torej do meje tališča, nato pa ga na hitro ohladimo. S tem zagotovimo, da so površinske molekule stekla podvržene tlačnim, notranje molekule stekla pa nateznim napetostim. In to je ravnovesje, zaradi katerega lahko za kaljeno steklo trdimo, da je izjemno vzdržljivo.

Pri kaljenih steklih je potrebno za rezanje, brušenje in vrtanje poskrbeti pred postopkom kaljenja, površinske obdelave kot sta peskanje in tisk pa se opravljajo naknadno.

Primeri uporabe kaljenega stekla